Davčne blagajne so zasnovane tako, da se vsak izdan račun samodejno pošlje v centralni informacijski sistem FURS-a, kar omogoča stalen in sproten nadzor. Vendar pa nadzor FURS-a ni omejen zgolj na tehnično zbiranje podatkov, temveč vključuje tudi terenske in analitične postopke.

Elektronski nadzor v realnem času
Vsak račun, ki ga podjetnik izda preko davčne blagajne, se mora najprej elektronsko potrditi pri FURS-u. Sistem v realnem času preverja, ali je blagajna pravilno registrirana, ali se uporablja ustrezna davčna številka podjetja in ali je račun potrjen z enkratno identifikacijsko oznako (EOR). V primeru, da račun ni potrjen, ga blagajna ne bi smela natisniti. Če pa do tega vseeno pride, mora biti na njem jasno označeno, da gre za neveljaven račun. Na ta način FURS zagotavlja, da se vsi izdani računi beležijo in spremljajo že ob samem nastanku.

Terenski nadzori in inšpekcije
Poleg elektronskega spremljanja FURS izvaja tudi nenapovedane terenske nadzore. Inšpektorji na terenu preverjajo, ali podjetniki dejansko izdajajo račune in ali se število izdanih računov ujema z dejanskim številom strank v lokalu ali trgovini. Ob nadzoru lahko zahtevajo tudi vpogled v davčno blagajno in uporabljeno programsko opremo, v primeru suma nepravilnosti pa zasežejo dokumentacijo. Ena najpogostejših praks je, da inšpektorji opravijo nakup kot običajne stranke, nato pa preverijo, ali je bil izdan račun pravilno davčno potrjen. Takšen način nadzora omogoča hitro odkrivanje morebitnih nepravilnosti v praksi.

Analiza podatkov in primerjalni pregledi
Ker FURS razpolaga z ogromno količino podatkov, uporablja napredne metode analize. Preverja se, kako se prihodki posameznega podjetja primerjajo s povprečjem v panogi, spremljajo se nenavadna nihanja v prometu, na primer izrazito nizki prihodki v primerjavi z lokacijo podjetja ali številom zaposlenih, ter morebitna neskladja med zalogami in prodanimi izdelki. Prav tako se iščejo razlike med prijavljenimi prihodki in plačano dohodnino oziroma DDV.

Kaj pa kazni?
Če FURS ugotovi, da podjetje davčne blagajne ne uporablja pravilno ali celo namenoma prikriva izdajanje računov, lahko uvede različne sankcije. Podjetje in odgovorna oseba se lahko soočita z denarno globo, v določenih primerih pa FURS izreče tudi začasno prepoved poslovanja ali zaseže opremo, ki je bila uporabljena pri nepravilnostih. V najhujših primerih lahko sledi celo kazenski postopek. Višina kazni je odvisna od resnosti kršitve in velikosti podjetja ter se lahko giblje od nekaj sto pa vse do več tisoč evrov.

Ob vsakem pregledu aktivno sodelujemo s stranko, ji stojimo ob strani ter ji pomagamo pri pripravi in posredovanju vseh zahtevanih informacij inšpekciji.

Nadzor nad davčnimi blagajnami v Sloveniji temelji na kombinaciji tehnologije, terenskega dela in podatkovne analitike. S tem želi FURS zagotoviti, da vsi davčni zavezanci poslujejo pošteno in da so pogoji na trgu enaki za vse. Za podjetnike to pomeni obveznost transparentnega poslovanja, za potrošnike pa večjo varnost in zaupanje v storitve ter izdelke.